Posneto v / Recorded at:
SAE Institute Ljubljana, julij / July 2005.
Snemal in miksal / Recording & mix by:
Karmelo Marin.
Foto predloga / Photography:
Sebastjan Balažic.
Artwork:
Lucijan Prelog
Oblikovanje / Design:
Plueg



...Pri plošči Patentat se mi je asociacija utrnila kar tako, spotoma, kar gotovo pomeni, da imajo ŠKM Banda zelo zaokrožen zvok ter neko trdno vizijo, kako hočejo zveneti. Ob nekajkratnem poslušanju sem namreč dobil predstavo o skupini z jazzom okuženih mladcev, ki v space shuttlu vso pot do Lune poslušajo Mogwai. Trije opisani elementi so namreč bolj ali manj rdeča nit plošče. Instrumentalne skladbe živahnega ritma in odlomljenih pasaž se sprehajajo od zelo melodičnih in minimalističnih delov preko jazz feela v občasne distorzirane zaključke. V nekaterih opisih glasbe ŠKM Bande se dostikrat omenja t.i. post rock. Fantje se ga na srečo dotikajo zelo previdno, saj pri omenjeni zvrsti bend lahko hitro pade v repetativno ponavljanje rifov z občasnimi nojzerskimi izbruhi, kar pa lahko hitro postane dolgočasno. Skladbe na Patentat so namreč strukturirane zelo dinamično in kakršnokoli govorjenje o preverjenem vzorcu z nujnim refrenom tu odpade. Glasba je zato nepredvidljiva in se šele po večkratnem poslušanju prilepi na ušesni bobnič ter tam tudi ostane. Omeniti velja tudi odlične bas linije, ki dajo glasbi ŠKM zelo veliko: od blazno hitrih in nafunkiranih rifov stvar pelje v mirnejše in melodične vode. Na splošno so ŠKM ritmično precej močni. Ob minimalističnih kitarah zadeva izpade nekoliko kontrastno, a ji ravno to daje čar in samosvojo avtorsko noto. Oba kitarista pogosto stavita na vzajemno prepletanje rifov in ne toliko na sistem ritem-solo. Ta medsebojna igra z nekaj toni pa se preliva od nervoznega brenkanja in manipulacij z efekti do melanholične melodike in občasnim hrupnim »ruženjem«. Glasbe je na plošči toliko, da govorjenje o kakršnemkoli vokalu odpade...

Peter Cerar, Rockonnet